Z današnjim dnem je Italija zamrznila Schoengenski sporazum na nekaterih od svojih meja. Naslednje tri tedne bo zopet treba kazati dokumente. Me zanima, koliko policistov so v okviru vrha G8 v Trstu zaposlili v duhu recesije, pogodbeno, za 18 dni.
Mejni prehod Lipica
Kolona je bila popoldan dolga. Ampak še vedno nič v primerjavi s tisto na Ravbarkomandi.
Živela Evropa!
V nedeljo sva se s sestro odpravila na izlet v Sečoveljske soline. Vreme je bilo sprva nekam sivo, potem pa se je le pokazalo sonce. Kar malo mi je žal, da se nisem vrgel v vodo. 🙂
Tule je nekaj slik za pokušino. Rad bi kak komentar slik, predvsem kompozicije. Hvala.
Z najboljšimi upi smo v koči spili čaj in čakali razjasnitve, ki pa je ni bilo. Kljub temu smo krenili proti Križu. Na poti smo na visoku polici nad nami ugledali kozo, kako zvedavo gleda na nas, kmalu pa se ji je pridružil še kozliček. Ravno sem začel vlečt iz nahrbtnika fotoaparat, ko sta poslala nad nas dva nemajhna kamna, zato smo se kar hitro odpravili naprej. Po zložni hoji smo prišli na sedlo, tam pa se je oblak končno pričel trgati in pokazalo se je sonce. Ves presunjen sem v skali pod Razorjem prepoznal Indijanca, ki krasi marsikatero razlglednico iz Julijcev. Kmalu se je iz megle izvilo tudi zgornje kriško jezero in okoliški vrhovi. Pesem!
Indijanec
Zgornje kriško jezero
Tu se je pot spremenila. Nekaj jeklenice in klinov, ter izpostavljenih mest. Končno smo prilezli na vrh grebena, kjer se priključi pot s Škrlatice. Boštjan in Jan pobegneta naprej, jaz pa malo postojim. Čista tišina, le moj utrip. Slišati ni niti muhe, naokrog pa 2000 metrov lufta in gola skala. Nepozabno!
Oča in jaz
Triglav
Po sestopu nas je v koči pričakal odličen ričet in luštne oskrbnice. Nisem vedel, da se tudi gorske koče oskrbujejo prek študentskega dela. Zanimivo.
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj podali na Stenar. Nismo vedeli, da stopamo v Zlatorogovo kraljestvo. Kralj nam je pokazal svojo čredo, ki se sploh ni pustila motiti. Res lep pogled! Na vrhu je pošteno zeblo, zato smo se kaj hitro odpravili nazaj. Na kriških podih smo na hitro pojedli še zelenjavno juhico in odpeketali v dolino, kajti spet je prihajalo slabo vreme.
Kozorogova družina
Druščina na vrhu Stenarja
Mali encijan ali svišč.
To je pa menda Avrikelj, po domače “gorska trobentica”.
Naj me prosim kdo popravi, ce sem zgresil kaksno poimenovanje (niso to patoloski preparati ;).
Po zaspanem in oblačnem dnevu sem se odpravil na sprehod, na Sedovnik. Oblaki na zahodu so se malo trgali in skoznje je sramežljivo posijalo nekaj rdečih žarkov. Začenjalo se je mračiti in v gozdu je vladala tišina, le sem in tja se je splašil kakšen ptič.
Sprehod primeren za razmišljanje in soočenje s samim seboj, saj ob taki večerni uri v gozdu ni mnogo ljudi. No, tudi sicer jih ni na pretek. Pri Sedovniku mi je všeč to, da je „trud“ vedno poplačan z razgledom. Ta je bil danes nekaj posebnega. Nebo na zahodu se je razparalo in sonce je prvič v tem dnevu obsijalo naše kraje.
S Sedovnika se lepo vidi tržaški zaliv, gradeško laguno in seveda piranski zaliv s savudrijskim rtom. Danes se je morje svetilo v krvavo oranžni barvi, bleščeč kontrast sivo modrim oblakom. Videla se je osamljena ladjica, nekje pred italijansko obalo. Idilo je „motil“ le svetilnik, ki je ritmično utripal nekje na obali polotoka Savudrija.
Zima je letos obiskala tudi Sezano. Ceprav je trenutno zunaj sonce brez oblacka, krepko cez 10°C, trobentice cvetijo, metulji letajo, jaz pisem o zimi. Ker – ne vem. Ko je bil sneg sem bil prevec okupiran s farmo, danes pa sem si vzel cajt za objavo nekaj zimskih slik.
Malo sem se igral z predosvetlitvijo. Ugotavljam, da je sneg bolj bel, ce nastavim osvetlitev na +1. Sicer je prevec moder (kar se sicer da v photoshopu lepo popravit, ampak dajmo se naucit slikat.). Koliko mi je eksperiment uspel, pa presodite sami.
P.S. Si upa kdo ugibat od kje je slikan Kras?
krtek-ov fotoblog 
Zadnji komentarji