Fortaleza, slike

14 02 2009




Rio de Janeiro, slike

14 02 2009




Soline

29 09 2008

V nedeljo sva se s sestro odpravila na izlet v Sečoveljske soline. Vreme je bilo sprva nekam sivo, potem pa se je le pokazalo sonce. Kar malo mi je žal, da se nisem vrgel v vodo. 🙂

Tule je nekaj slik za pokušino. Rad bi kak komentar slik, predvsem kompozicije. Hvala.





Nazaj v planinski raj

3 09 2008
Štirje mušketirji smo se za dva dni odpravili v visokogorje, v središče TNP. Iz Zadnjice smo krenili proti Kriškim podom. Do koče vodi mulatjera, po kateri so s konji oskrbovali kočo do srede sedemdesetih let. Ko smo, že kar nekoliko utrujeni, prišli do spodnjega kriškega jezera, se je vreme pričelo kvariti in gora zavijati v meglo.

Z najboljšimi upi smo v koči spili čaj in čakali razjasnitve, ki pa je ni bilo. Kljub temu smo krenili proti Križu. Na poti smo na visoku polici nad nami ugledali kozo, kako zvedavo gleda na nas, kmalu pa se ji je pridružil še kozliček. Ravno sem začel vlečt iz nahrbtnika fotoaparat, ko sta poslala nad nas dva nemajhna kamna, zato smo se kar hitro odpravili naprej. Po zložni hoji smo prišli na sedlo, tam pa se je oblak končno pričel trgati in pokazalo se je sonce. Ves presunjen sem v skali pod Razorjem prepoznal Indijanca, ki krasi marsikatero razlglednico iz Julijcev. Kmalu se je iz megle izvilo tudi zgornje kriško jezero in okoliški vrhovi. Pesem!

Indijanec

Indijanec

Zgornje kriško jezero

Zgornje kriško jezero

Tu se je pot spremenila. Nekaj jeklenice in klinov, ter izpostavljenih mest. Končno smo prilezli na vrh grebena, kjer se priključi pot s Škrlatice. Boštjan in Jan pobegneta naprej, jaz pa malo postojim. Čista tišina, le moj utrip. Slišati ni niti muhe, naokrog pa 2000 metrov lufta in gola skala. Nepozabno!

Oča in jaz

Oča in jaz

Triglav

Triglav

Po sestopu nas je v koči pričakal odličen ričet in luštne oskrbnice. Nisem vedel, da se tudi gorske koče oskrbujejo prek študentskega dela. Zanimivo.

Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj podali na Stenar. Nismo vedeli, da stopamo v Zlatorogovo kraljestvo. Kralj nam je pokazal svojo čredo, ki se sploh ni pustila motiti. Res lep pogled! Na vrhu je pošteno zeblo, zato smo se kaj hitro odpravili nazaj. Na kriških podih smo na hitro pojedli še zelenjavno juhico in odpeketali v dolino, kajti spet je prihajalo slabo vreme.

Kozorogova družina

Kozorogova družina

Druščina na vrhu Stenarja

Druščina na vrhu Stenarja





Na vlaku

30 08 2008

Na lanskem potovanju po Kavkazu sem dvakrat sedel na (nočni) vlak. Prvič v Azerbaijanu, na poti iz Bakuja v Sheki. Sam nakup karte za vlak je poseben podvig. Najprej je treba zadeti pravo okence od osemnajstih in pri sebi moraš nujno imeti potni list. Naslednji podvig je najdenje pravega kupeja. Z Američanom Paulom sva imela res veliko srečo s cimroma v kupeju. Babuška Zoja je nas, študente, celo postrega s čajem. Prijetno zibanje vlaka in mrzel piš, ki je vlekel skozi okno, ki se ga ni dalo zapreti, nas je hitro zazibal v spanec.

Vlak v Gruziji je bil povsem drugačna izkušnja. Z Boštjanom sva se odpravljala v nevarne kraje. Vsaj v vodičih so tako svarili. Zugdidi je bil že pred sedajšnjim konfliktom znan po trumah beguncev iz Abhazije, a bil je tudi odskočna deska za potovanje v Svaneti. Ubogala sva pobožno ženico, ki je tik pred odhodom vlaka prodajala svete podobice in za Lari kupila Jezusa. Kljub Jezusu in tresljajom pa spanec ni in ni hotel priti…

Vlak Baku - Sheki, Azerbaijan

 

Vlak Tbilisi Zugdidi, Gruzija

Vlak Tbilisi - Zugdidi, Gruzija





Freska

27 08 2008

Freska v samostanu Davit Gareja, Gruzija





Baku – drugič

11 03 2008

Zlobnim jezikom navkljub, vam bom namenil še nekaj prečudovitih slik Azerbajdžanske prestolnice!


“Čopova ulica” – Azerbajdžan je Islamska država, a pokritih žensk skoraj ni. V modi so mini krilca!


Pogled na šestpasovnico brez prehodov za pešce in na kaspijsko obalo.


Palace of happiness – primerno darilo za Valentinovo?


Elektrichka železniška postaja in sovietski hotel Baku (klik za povečavo!)


Šetališče ob kaspijski obali. Vsi Bakuniani se zvečer tu sprehajajo. Tako revni, kot bogati, so zelo lepo oblečeni (jaz pa sem bil kot en cigo!).

Read the rest of this entry »