Na vlaku

30 08 2008

Na lanskem potovanju po Kavkazu sem dvakrat sedel na (nočni) vlak. Prvič v Azerbaijanu, na poti iz Bakuja v Sheki. Sam nakup karte za vlak je poseben podvig. Najprej je treba zadeti pravo okence od osemnajstih in pri sebi moraš nujno imeti potni list. Naslednji podvig je najdenje pravega kupeja. Z Američanom Paulom sva imela res veliko srečo s cimroma v kupeju. Babuška Zoja je nas, študente, celo postrega s čajem. Prijetno zibanje vlaka in mrzel piš, ki je vlekel skozi okno, ki se ga ni dalo zapreti, nas je hitro zazibal v spanec.

Vlak v Gruziji je bil povsem drugačna izkušnja. Z Boštjanom sva se odpravljala v nevarne kraje. Vsaj v vodičih so tako svarili. Zugdidi je bil že pred sedajšnjim konfliktom znan po trumah beguncev iz Abhazije, a bil je tudi odskočna deska za potovanje v Svaneti. Ubogala sva pobožno ženico, ki je tik pred odhodom vlaka prodajala svete podobice in za Lari kupila Jezusa. Kljub Jezusu in tresljajom pa spanec ni in ni hotel priti…

Vlak Baku - Sheki, Azerbaijan

 

Vlak Tbilisi Zugdidi, Gruzija

Vlak Tbilisi - Zugdidi, Gruzija

Advertisements




Baku – drugič

11 03 2008

Zlobnim jezikom navkljub, vam bom namenil še nekaj prečudovitih slik Azerbajdžanske prestolnice!


“Čopova ulica” – Azerbajdžan je Islamska država, a pokritih žensk skoraj ni. V modi so mini krilca!


Pogled na šestpasovnico brez prehodov za pešce in na kaspijsko obalo.


Palace of happiness – primerno darilo za Valentinovo?


Elektrichka železniška postaja in sovietski hotel Baku (klik za povečavo!)


Šetališče ob kaspijski obali. Vsi Bakuniani se zvečer tu sprehajajo. Tako revni, kot bogati, so zelo lepo oblečeni (jaz pa sem bil kot en cigo!).

Read the rest of this entry »





Içeri Sähär, Baku

8 03 2008

Naj vas končno počastim z nekaj slikami iz Içeri Sähär-ja, starega dela glavnega mesta Azerbajdžana. Zgodbo si preberite tukaj…

Virgin tower, Baku

Deviški stolp

Spominki

Preproge in kovana posoda sta poleg nafte glavna izvozna produkta.

The oldest mosque in Baku

Minaret najstarejše mošeje v Bakuju

Shirvan Sah’s palace

Palača Shirvan Šaha





Stari možje

28 02 2008

Stari mozje

Stari možje. Xinaliq, Azerbaijan

V knjigi Trailblazer (Mark Elliot) je na zemljevidu Xinaliqa prav označeno mesto, kje imajo stari možje iz vasi svoj “pošto” in se nastavljajo zahajajočemu soncu. Prav veseli so, če lahko pozirajo.





Jabka

28 02 2008

Jabke

Na poti iz Qube, Azerbaijan.

Quba je znana po jabolkih. Mislim, da je to več kot očitno. 🙂





Quba, Xinaliq, Qubustan

24 09 2007

Se opravicujem ker se tako dolgo nisem javil. Internet ni ravno omnipresent.

Se vedno potujeva skupaj s Paulom, tako da lahko recem, da sva se kar ujela. Na veliko simfava amerisko politiko in razpravljava o miru na bliznjem vzhodu.

Quba je bila baza skok v Xinaliq, a vseeno sem bil kar navdusen nad njo. Ima svoje mesto dvojcko (kaksen je splos srednji spol od dvojcek?), Krasnayo Slobodo (prevod=veliko rdece mesto). To je zidovsko mesto v muslimanski drzavi. Tam zivi okoli 6000 zidov, ki naj bi bilo eno od izgubljenih zidovskih plemen, ki so bezala iz irana v prejsnjem tisocletju. Mesto je zelo bogato. Ogromne vile, mercedezi, bmwji. V sinagogo nama zal ni uspelo priti. V qubi pa se je ustavil cas… je pa vseeno lustno mesto z majhnimi hisicami in pisanimi mosejami.

Xinaliq je vasica na 1300m v kavkazu. Zdaj je cesta narejena na novo in voznja tja traja le eno uro. Prej pa je bilo to 4. Tam zivi okoli 1900 ljudi, imajo 270 otrok. Xinaliq je nekaj posebnega zato, ker se zivbljenje tam zadnjih 200 let, razen elektrike, ni dosti spremenilo. zivijo v kamnitih hisicah, hlevi so narejeni iz stisnjenega kravjega in ovcjega dreka. Drek tudi susijo in ga pozimi uporabljajo za kurjavo. To je edina moznost tam, ker so gore popolnoma neporascene (tako kot plesa od janse). Nikjer ni niti enega drevesa. Se ena posebnost je tu. Imajo lasten, popolnoma unikaten jezik. Govori ga le se sosednja vas in jezikoslovci ga ne znajo uvrstit v nobeno jezikovno skupino.

Ljudje so zelo prijazni. Gospodar naju je tako postregel s sirom, figami v marmeladi, kruhom in obveznim cajem. Potem smo sli na hajk do Atesh gaha. to je sveti kraj, kjer sredi planin ze tisocljetja iz tal bruha plamen. Pastirji si tu kuhajo caj, castili pa naj bi to mesto ze zoroastri. Tu so res na enem kraju zbrani vsi 4 elementi zivljenja. Veter piha 100 na uro, potok tece malo nizje, zemlje je puhno, ogenj pa gori zaradi zemeljskega plina, ki tu uhaja na povrsje.

Ljudje so res preprosti. Otroci so navduseni, da je prisel tujec v mesto, starci pa dobrodusno kimajo in se nastavljajo soncu, ki zahaja za gorami. Ce se naveclicam civilizacije, pridem zivet v xinaliq in si tam poiscem zeno ter pasem ovce…

Naslednji dan sva se vrnila v baku, komaj nasla posteljo, drugo jutro pa se odpravila v qubustan. Tu so glavna znamenitost blatni vulkancki, ki pljuvajo na povrsje hladno blato. Drugi highlight so petroglifi. Jamske slikarije iz kamene in zelezne dobe. Najbolj zanimiva je slika ladje, ki zelo spominja na vikinsko. Svedski arheologi so postavili teorijo, da od tu izvirajo vikingi. Predniki odina naj bi prisli iz drzave Azerije, pa se ladja je ista…





Baku

13 09 2007

Baku z okolico je zanimiv kraj.

Letalisce je poglavje zase. Sovietska birokracija izumira pocasi – skoraj uro sem potreboval za prehod meje in vizo. Morda bolj zaradi zmede – imajo 5 okenc, eno za tujce, ampak kot kaze je cisto vseeno, kam se postavis. Ko sem koncno prisel skozi mi je prijazen policaj dobil taksi, ki pa je bil precej drag (letalisce je 30km iz mesta). Takoj sem vedel, da je zapuscati letalisce ob 4h zjutraj napaka. Zato sem pocakal zoro v fensi hotelu *****, takih je kar precej, ampak mislim da so * bolj same sebi namen.

Hostel (1000 camels) je poglavje zase. 2 sobi, 8 postelj, en WC, ki je hkrati tus kabina, caj, 1 zlicka za celo hiso. Ampak prostor je cist, imajo hladilnik in moja soba ma KLIMO. “Lastnik”, Baxul, je glavni, gost. Kar naprej pazim, da ga ne zbudim, ker pol dneva prespi, vstane pa pred 6h zjutraj, ker skusa sledit ramadanu. Ne govori ravno dosti anglesko. Zna pa vprasat za denar. 🙂

Ze vceraj sem spoznal edinega pravega cimra, Paula, danes pa se cloveka iz sosednje sobe, ki je doma na Malti. Oba sta zanimiva cloveka. Danes smo sli skupaj na vecerjo in pivo.

Baku je mesto velikih socialnih razlik, ampak vseeno so VSI ljudje obleceni zelo lepo. Azerbaijan, vsaj Baku, je zelo liberalen. Vec zensk nosi minikrila, kot pa rute. Le sem in tja vidis kaksno z Burko (dosti vec jih je bilo na letaliscu v Istanbulu). Res me preseneca, kako zelo modno so oblecene muslimanke. Navdusujoce. 😉 Azerbaijanska dekleta so dokaj mojega tipa (Ales (pa se kdo), ti ves kaj mislim). Debelih zensk sploh ni. Vecina ima rjave ali crne lase, in prijetne poteze obraza. Moski so tudi zelo obleceni (nihce ne nosi kratkih hlac, minikrilca pa ja). Tudi otroci nosijo srajce. Moski prijatelji se ponavadi drzijo za roke, ko hodijo po ulicah, ali pa so objeti prek ramen. Na splosno so vsi zelo druzabni.

Arhitektura je tudi zelo zanimiva. Staro mestno jedro je dokaj podobno starim obmorskim mestom ob jadranu, le da ima okoli 5 mosej. Posebnost je deviski stolp, ki pa sam po sebi niti ni tako zanimiv. Je pa simbol Bakuja. Druga plat so “oil boom mansions” in neboticniki, ki poganjajo v nebo kjer je prostor (kjer ga ni, ga pa naredijo). Dandanes nimajo nekega urbanisticnega nacrta in neboticnike gradijo tam, kjer jim pade.

Kot sem omenil, so ljudje zelo lepo obleceni. Tudi nizji sloji, bi rekel. Po drugi strani pa je polno brezposelnih, ki skusajo zasluziti s fotografiranjem ljudi na setaliscu ob Kaspijski obali, z elektronskimi tehtnicami (Zvagajo te za slabih 20 centov.).

Ponoci je slika precej drugacna. Vecina ljudi izgine z ulic, prikazejo pa se tujci, ki so tu na delu (expats) – British Petrol, etc… Polno je anglezev, skotov, nekaj azijcev. Ti (vsak) vecer zahajajo v expat pube. Sem Bakuniani ne hodijo. V vsakem baru je okoli 6 ali manj moskih poznih srednjih let in kake 3 zelo mlade punce, azerbaijanke. Paul mi je povedal, da obstaja statistika, da je 9/10 zensk v takih pubih prostitutk. Bo ze drzalo. Azerbaijanke zvecer ostajajo doma. Ceprav se oblacijo zelo izivalno za naso predstavo Islama, so vseeno precej konzervativne.

Tuji delavci so res zanimiva subkultura. Vsak vecer srkajo pivo, se druzijo z drinking buddyi in edina kompanija so jim prijateljice noci. Res mi je tezko pri srcu, tako za prve, ki nimajo kaj delat, ceprav lahko zivijo kot carji v taki poceni drzavi in za druge. Azerbaijanke res nimajo dosti moznosti zapustiti drzavo, razen ce najdejo moza tujca. Tezko mi je sodit ta dekleta, ki bi v nasih krajih pri teh letih v kaksnem kotu tiho srkala bambus in le opazovala starejse frajerje…

Povezava do slik 1

Povezava do slik 2