Živela meja

29 06 2009

Z današnjim dnem je Italija zamrznila Schoengenski sporazum na nekaterih od svojih meja. Naslednje tri tedne bo zopet treba kazati dokumente. Me zanima, koliko policistov so v okviru vrha G8 v Trstu zaposlili v duhu recesije, pogodbeno, za 18 dni.

Mejni prehod Lipica

Mejni prehod Lipica

Kolona je bila popoldan dolga. Ampak še vedno nič v primerjavi s tisto na Ravbarkomandi.

Živela Evropa!

Read the rest of this entry »

Advertisements




Noc v Pelourinhu

26 03 2009

Pred dvema dnevoma sem prispel  v Salavador. Velemesto na vzhodni obali Brazilije (no, saj so vsa na vzhodni obali…). Milijavzenkrat sem bil posvarjen, kako nevaren je Salvador in hkrati kako lepo je. Tako da sem imel kar malo respekta pred tem mestom. Odlocil sem se bivati kar v samem centru dogajanja, v starem mestnem jedru, Pelourinhu. Tu je polno hostlov, kjer zelo hitro najdes druzbo. Ko se vse norvezanke in danka nalispale (kar je trajalooo), smo sli vsi skupaj ven – ce hostel. Tik pred hostlom smo ulovili bloco tolkalcev. Ritme sambe je bilo slisati po celem pelourinhu. Vzdusje je bilo skoraj kot na karnevalu. Ljudje na ulicah, razposajenost, samba, alkohol… Kako uro smo poplesavali v ritmih bobnov na mali praçi nekje sredi Pelourinha. Ko je glasba prenehala smo se premaknili v nek pajzl s sambo. Bilo je kar dosti ljudi in dosti lepih pup. Nasmeh, spogledovaje, quer dançar? Po petih minutah punca vprasa, ce imam punco. Ne. Pa spis sam? Emm. Jaz bi samo plesal. Aha, ok cao! No, prej mi je razlozila, da dela v trgovini, da zasluzi malo in da pac ponoci dela v Pelourinhu. Smola!

Cez cas smo se premaknili v nek temacen Reggae bar. Polno revezev je bilo pred njim, vsak je hotel kak novec. Ker nismo imeli nic, je gospa hotela to preveriti in je zelo na skrito odprla torbico norvezanki… tu sem jo ustavil. Z Jeffom sva spoznala dve lustni punci iz Petroline. Studentki strojnistva. Malo sva bila v dvomih, ce sta res studentki (zaradi moje prejsnje izkusnje). Recimo, da sta bili. Vecer smo prezibali v ritmih Regija, izmenjali stevilke mail. In ob zelo pozni uri, ko ni bilo vec nikogar na ulicah Pelourinha poljubili dekleta v slovo in se odpravili proti hostlu (ki je bil nekako minuto hoda proc). Po desetih metrih naju z Jeffom obstopi nekih 5 frocov, ki so hoteli denar. Oziroma vse kar pac imava pri sebi. Jeffa so to noc ze oropali (kupil je nicvredno ogrlico za 10 evrov), tako da je bil le ob uro, jaz pa ob dva reala in telefonsko stevilko deklet (kar je bila tudi najvecja tragika). 🙂 Izkusnja je bila res zanimiva. Ni bilo prevec grozno, ker fantje niso pokazali nikakrsnega orozja ali kar koli, poleg tega pa so bili za galvo ali dve manjsi od naju (kaksnih 12 let). No, hoteli so tud moje sandale, ki pa jih nisem dal. 🙂 Eden od njih je hotel biti prijazen in je zelel ubogima turistoma pokazat se pot do hostla. Smeh! Se malo in bi ga uzgal.

No, to je bila po mojem najbolj zanimiva noc, ki sem jo dozivel tule v Braziliji – od osvajanja prostitutke do scene iz Bozjega mesta. 😀 Pa ne povedat mami!





Ja, to pa noben na MF ne ve!

14 03 2008

Klikni, shrani in poslušaj!

Brez komentarja.

vir: www.radioena.si