Tek SRCE MOJA SKRB

14 04 2008
Vabim te na 3. tradicionalni tek SRCE MOJA SKRB, ki ga organizira naš projekt Misli Na Srce. Tek se bo odvijal v sredo, 16.4.2008 od 15h dalje, v Tivoliju in po Rožniku.
 
Izbirate lahko med 6 kategorijami – 2km (16:30), 4km (18:00) in 10km (17:00) (moški+ženske). Štart bo v Jakopičevem drevoredu. Udeležba na teku je brezplačna in namenjena vsem starostim!
 
Tek bo spremljalo veliko drugega dogajanja – izmerili si boste lahko krvni tlak, holesterol in krvni sladkor ter poklepetali s študenti medicine o srčnih boleznih. Projekt Za Življenje bo predstavil uporabo AED (defibrilatorja) in temeljne postopke oživljanja. Da lepih nagrad za najbolj pridne tekače sploh ne omenjam. Lani smo v Tivoli privabili več kot 500 ljudi in imeli smo se super. Pridi letos tudi ti! 😀
Lepo vabljeni!
Advertisements




Ja, to pa noben na MF ne ve!

14 03 2008

Klikni, shrani in poslušaj!

Brez komentarja.

vir: www.radioena.si




FRM ali Iskanje grešnega kozla

9 01 2008

To bo en tak, malo negativen post..

FRM je predmet, kjer se vse skupaj vglavnem vrti okoli kratic. Vaje potekajo na Soči, so več ali manj zanimive in dobro zastavljene. Predavanja, iskreno, ne vem kakšna so, ker nisem obiskal niti enega. Vse pozitivno (vaje), pa se konča pri kolokviju. Izpit tega predmeta se menda opravi z dvema kolokvijema – izbirnega tipa (ABC). Sistem je dokaj podoben kirurškim kolokvijem. Kar me je zmotilo je odnos “bouncerjev” (dveh asistentk) na kolokviju. V petih letih se mi do sedaj še ni zgodilo, da bi kak profesor študentu brez opozorila zaplenil kolokvij. Že zato se mi samo dejstvo, da se to lahko zgodi, zdi malo mimo. No, danes se je. Na prejšnjem kolokviju iz FRM se je menda tudi, le da v drugi skupini. Asistentka pristopi do tebe (skoči čez mizo, vrsto pred tabo), rekoč “Vas pet sem gledala, da prepisujete. Naj se javi tisti, ki je prepisoval!!” Po navadi so tiho vsi. In potem vseh pet izgubi kolokvij. Če se javi eden/ena, izgubi kolokvij samo on/ona. In potem grdo gleda ostale štiri, ker se ni javil nihče od njih…

Vse lepo in prav, boste rekli. Prepisovanje ni moralno in mora biti kaznovano! Se strinjam, da ni moralno. Problem je v temu, da literature katedra praktično ne izdaja. Obstajajo le hudo okleščeni slajdi iz PPT, na katerih dobiš zelo malo informacij. Menda je tudi nek zastarel učbenik (ki je najbrž preobširen za kolokvij). Potem pa se v kolokviju pojavijo vprašanja, ki nimajo dosti veze s FRM. Ki jih niti slučajno ni v slajdih. In ob takih vprašanjih je skušnjava posveta s kolegom (kot je pač v medicini praksa) zelo velika. Tako pogledaš k enemu sosedu, k drugemu, kaj povprašaš – in že prileti do tebe asistentka.

Zakaj me je vse skupaj zmotilo? Ker zaradi zgoraj opisane nedoslednosti katedre prepisuje praktično cela predavalnica, nastrada pa le peščica (včasih tudi nedolžnih). Ker se v petih letih kolokvijev še ni zgodilo, da bi kdo brez predhodnega obvestila ostal brez kolokvija (posledica = nujen zagovor). In še zadnjič, ker gre za majhno katedro (pa ne da jo podcenjujem), katere izpit se oceni le z opravil. Velike katedre (patologija, kirurgija, pafi, …) si takega odnosa do študentov ne dovolijo. Najbolj me moti to, da s takim načinom spodbujajo med nami razkol – češ “Vsi so plonkali, nastradal sem pa samo jaz!”, nepotreben stres in frustracije.

Ja, jezen sem na FRMjevce! Iskanje žrtvenih kozlov ni fer.

P.S. Ne, nisem nastradal jaz. In ja, prepisoval sem.

P.S.2. Če se vam še ni posvetilo, FRM je Fizikalna in Rehabilitacijska MedicinaNagradno vprašanje pa je, kaj je “CTLSO”? 





Dekce

21 11 2007

Tobačni zakon je že kar dolgo v veljavi. Odzivi so zelo različni…

  1. V barih ne smrdi več po tobačnem dimu in jaz lahko v miru pojem kosilo, brez da bi imela svinjska pečenka okus po dimu. Pa tudi kot prekajeni Dimsi sir, ne smrdim več, ko pridem na plano.
  2. V meni najljubšem (do sedaj) “medicinskem” kafiču, nekje ob Ljubljanici, so 3/4 lokala “oddali” nekemu človeku, ki zdaj v svoj del lokala povabi le “prijatelje“, vrata pa krasi beseda Privatno. Tja si prijatelji kavo ali pivo nosijo sami.
  3. Baje, da je te dni vseeno fajn biti kadilec. Prav veselje je gledati ljudi, ki veselo klepetajo pred lokali in udrihajo po zakonu. Prijateljica pravi, da je sedaj dosti bolj prijetno kaditi zunaj, ker zelo hiro navežeš stik, saj si v isti “stiski”. (To jaz, ko še ni bilo tako zelo mraz.)
  4. V nočnih klubih je tudi zanimivo. Moja ex-profesorica biologije bi rekla, da “smrdi po ljudeh”. Prdenje, švic, bruhanje, … Nepopisem občutek je, ko plešeš v bližini lušne deklice, katera “prijetno” zadiši, ko dvigne roke, da pospremi poskočnejši del komada.
  5. Butanske pečke gredo za med (nepreverjena informacija). V Nazorjevi ulici (morda še kje drugje), pa so se odločili za cenejšo varianto. Kadilce in morebitne njihove nekadilske prijatelje zavijejo v “perzijske” deke, da jih ne zebe preveč, ko vlečejo hudičeve palčke. Ob pogledu na pomodrele nesrečnike se je mojemu prijatelju utrnila modra mislel: “Kaj je slabše – pljučnica ali pljučni rak?”

Upam, da ni izpadlo, kot da sem nasprotnik zakona. Je pa zanimivo opazovati prilagoditve ljudi. Po svoje se mi smilijo. Na nek način ni fer, da ne morejo uživati ob cigareti. Bom pa vedno zagovornik teze, da je tvoja svoboda omejena s svobodo sočloveka





Umirajoči pacient

19 07 2007

Te vroče dneve preživljam na (prostovoljni) praksi v Šempetrski bolnišnici. Prejšnji teden sem krožil na oddelku za hematorevmatologijo (bolezni krvotvornega sistema, bolezni sklepov), ta teden pa sem na gastroenterologiji (bolezni prebavil).

V Šempetru na hemato ambulantno zdravijo KLL, mislim da tudi plazmocitom (nisem preprican) in pa vse zaplete vseh onkoloških in hematoloških bolezni. Tako sem se prvič srečal s pacienti z rakavo boleznijo. V bistvu imajo skoraj vsi na oddelku ze odkrite bolezni, katerih novo odkrita Dg ti do temeljev poruši življenje. Ker pa jih je toliko, o tem niti ne razmišljaš. Prejšnji teden sem se zato spraševal, če mi primanjkuje empatije… Zelo težko se je vživeti v kronično (terminalno) bolnega, ki pozna svojo Dg in je z njo sprijaznjen (vsaj meni, kot začetniku).

V ponedeljek sem prvič srečal umirajočega bolnika. Odpustili smo ga, da gre domov. Umret. Grozno je gledati zlomljene svojce, ki takega zaključka (verjetno) niso pričakovali. Tisti dan sem tudi izvedel, kaj pomeni prečrtan R na temperaturnem listu…

Spoznal sem tudi mlajšega pacienta (trideseta), ki je prišel zaradi poslabšanja maligne bolezni. Srečal sem ga še na UZ, kjer mu nismo povedali, kako hudo je (Kaj je potem storil lečeči zdravnik, ne vem.). Danes je žal preminil. Grozno mi je bilo vsak dan na raportu poslušati, kako se mu stanje slabša. Še bolj grozno je to, da veš, da nimaš kaj storiti, razen lajšanja bolečin.

Tu nastopi filozofija smisla in cilja življenja, ki smo jo pred leti razpredali s prijatelji. Na kratko: Vsak človek naj bi v življenju imel neko “nalogo”. S svojo smrtjo to “nalogo” izpolni in s tem preide na višjo raven. Tu nastopi vprašanje, kakšno nalogo ima oz. je imel človek, ki umre zelo mlad, otrok? No, tega ne vem. Je pa lažje razumeti smrt nekoga, za katerega lahko rečemo, da je živel polno življenje in nekaj dosegel.

Skratka te dni sem precej razmišljujoč. Mislim, da bom vse bolj in bolj cenil zdravje, ki ga imam. Upam, da z leti ne bom postal otopel in nedostopen za čustva drugih. (Mislim, da ne bom.) Da bom le zadovoljen zdravnik, kot mi je ob slovesu zaželela mentorica na HR.

Tu bi rad dodal se povezavo na blog Nov začetek, ki ga je pisal Miha Kermc, bolnik z NHL. Sam sem ga lani precej spremljal in je res dobro in ganljivo branje. Blog se začne tu.





NMP

6 07 2007

Nujna Medicinska Pomoč ali po domace prva pomoč je izpit, ki mi je ostal se iz prvega letnika. Junija sem nasploh cistil stare grehe. Po javnozdravstveni turneji, sem se odpravil delat se nekaj malo bolj medicinskega, kar NMP nedvomno je. 🙂

https://i2.wp.com/www.trauma.org/images/image_library/classic013b.jpg

Temeljna literatura za izpit je bil dolga leta Derganec, lani pa je izšla težko pričakovana Ahčanova Prva Pomoč. Knjiga je zelo debela, polna krvavih in didaktičnih slik. Priložen je tudi DVD s filmi. Po mojem mnenju je knjiga zelo lepo napisana in vse pohvale avtorjem. Je pa nekaj treba priznati. Jaz sem jo bral kot pesmico, ampak jaz sem koncal cetri letnik. Bruci si pa najbrz posteno lomijo zobe ze ob izrazih kot so anevrizma, hematom, … Mislim, da je malo presiroko zastavljena za prvi letnik – Right ventricular stab - knife in situvsebuje tudi poglavja iz nujnih stanj v maksilofacialni kirurgiji, oftalmologiji, ginekologiji. Vseeno pa so se avtorji trudili uporabljati jezik, ki bi ga razumel tudi laik. To jim je do neke mere tudi uspelo, meni pa privabilo sem in tja nasmeh na usta. Da potegnem črto – knjiga je super in bi jo moral imeti na domači polici vsak študent MF in zdravnik, je zelo didaktična, ampak mislim, da imajo prvi letniki premalo (nič) znanja iz PAFIja in patologije, da bi jo dobro razumeli.

Poleg Ahčana, je treba obvladati tudi TPO – temeljne postopke ozivljanja. Za to popolnoma zadostuje “na izust” znati tistih nekaj strani, ki so na spletni strani katedre za anesteziologijo. Splača se enako poglavje prebrati tudi v knjigi – zaradi slik.

Complex skull & facial fractures - CT01Sam izpit je iz dveh delov – kirurskega in anestezioloskega (TPO), vsak po 40 vprasanj. TPO je res lahek. Zmesti te poskusajo z zamenjanimi vpihi in stisi, stisi/sekundo, ipd. Kirurški del pa je čisto druga pesem. Med starimi bajtami je krozilo pravilo, da so stara vprasanja α in ω. Vendar tokrat je bila prvic uradno nova literatura in s tem naj bi bila nova tudi vprasanja. Nekaj starih je vseeno bilo, a le za vzorec. Sam sem bil šokiran, ko sem prebral prvo vprasanje – zastrupitev z Atropa Belladonna – volčjo češnjo. “Mala malca” za tiste, ki imajo farmakologijo zZelena mušnicaa sabo. Ampak to je izpit za prvi letnik, ne? Notri je bilo tudi 4 ali 5 vprasanj iz vojne kirurgije – napalm, kasetna bomba, hitrost metka, začasna kaviteta, … Tu smo bili pa tudi “ta stari” bolj na psu. Najbrz ni treba zgubljati besed, da teh stvari ni v knjigi. Res ni fer do brucov, da jim dajejo take teste, pa še za pogoj so. Izpit je ocenjen po Gaussovi krivulji. To pomeni, da nekaj nesrecnezev vedno pade, enako stevilo pa jih dobi 10.  Rezultate se cakamo.

Še nekaj utrinkov z izpita… Read the rest of this entry »





Vojna kirurgija

1 06 2007

Prva zapoved kolovija iz vojne KRG: “Kdor ne bo ubogal, bo ustreljen!” “Druga: “Kdor prepisuje, bo ustreljen!

P.S. “Najprej v palec na levi nogi.

guernicaa.jpg

To je bilo letošnje zadnje predavanje in zadnji kolokvij. V tako velikem stevilu smo bili na istem predavanju, predvidevam, zadnjič. Fajn sošolci ste (no, vsaj večina). 🙂 Kar malo me zvije, ce pomislim, da sem ze na 2/3 studija. Prehitro gre. 🙂

krtk