Trenutno je realnost žal drugačna. Literatura je ali obsežna in zastarela (knjiga – ne grem brat, pa če me nataknejo na kol) ali pa zanič (slajdi s predavanj – vsebujejo ravno toliko informacij, da opraviš kolokvij. O snovi se ti seveda ne sanja).

Škoda, vaje so namreč zastavljene dobro.

[i]p.s: CTSLO je Cerviko-torako-lumbosakralna-ortoza – what do i get? [/i]

Spomnim se, kako smo na fakulteti pred kakima dvema letoma pisali izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine. Ta predmet ne velja za nekaj zelo resnega in temu primeren je tudi izpit; študentje smo se nanj pripravili zelo slabo, vendar smo bili v predavalnico natlačeni kot sardele in kakopak vsepovprek prepisovali. Daleč od tega, da bi jaz pri prepisovanju prednjačil, prej nasprotno. Naenkrat pa se je oglasila tajnica, ki nas je pazila (do tedaj je le nemo opazovala “skupinsko” delo), pokazala s prstom name in zakričala: “Vi v sredini oddajte test in ven! Kakšen odnos do znanja, to je višek nesramnosti!” Sicer sem do tedaj že rešil večino testa, pa vseeno sem bil nekoliko slabe volje in sem temu primerno tudi reagiral … jezno sem odvrnil nazaj, da … je to smešno, da cela predavalnica prepisuje, ven pa moram samo jaz, kaj za vraga sem se ji jaz zameril, da ravno mene pošilja ven in podobno … njene reakcije nisem več slišal, ker sem že jezno zaloputnil z vrati in odšel.

Pri nas so zaplenjevali kolokvije v 1. letniku, v 2. letniku so enemu pri kolokviju iz enega najbolj selektivnih predmetov resetirali točke en teden po razglasitvi rezultatov (je močno pretiraval s prepisovanjem od najboljših v letniku ). Se pa vsekakor strinjam z moralno dolžnostjo opozarjanja plonkarjev. Predvidevam, da za večino zaleže

Sama nisem imela še nikoli težav, čeprav nisem “čista”